Najboljša izbira za kamin
Bukev in jesen
Ti dve vrsti predstavljata najboljšo izbiro za kamine. Imata visoko gostoto in kalorično vrednost, gorita mirno s svetlim plamenom ter sproščata enakomerno toploto brez prekomernega iskrenja.
Vodič za kupce drv
Bukev, gaber, hrast, jesen, breza, češnja ali smreka? Primerjava gostote in kurilne vrednosti ter nasveti, katera drva izbrati za kamin, peč ali štedilnik.
Pri energijski (kalorični) vrednosti lesa je treba ločiti med energijo iz enega kilograma in energijo iz enega prostorninskega metra (prm). Ker se drva vedno prodajajo po volumnu in ne po teži, je za kupca odločilno, koliko energije prinese en prm.
| Vrsta lesa | Gostota (kg/m³) | kWh/kg | kWh/prm |
|---|---|---|---|
| Gaber | ~ 750 | 4,1 | ~ 2.200 |
| Bukev | ~ 720 | 4,0 | ~ 2.100 |
| Hrast | ~ 670 | 4,1 | ~ 2.100 |
| Jesen | ~ 670 | 4,0 | ~ 2.100 |
| Breza | ~ 600 | 4,2 | ~ 1.900 |
| Češnja | ~ 580 | 4,1 | ~ 1.850 |
| Bor (iglavec) | ~ 500 | 4,4 | ~ 1.600 |
| Smreka (iglavec) | ~ 430 | 4,4 | ~ 1.400 |
Povprečne vrednosti za zračno suh les (vlažnost približno 20 %). Dejanske vrednosti so odvisne od rastišča, sušenja in zlaganja.
Iglavci (smreka, bor) imajo na kilogram več energije (4,4 kWh/kg) kot trdi listavci (bukev 4,0 kWh/kg), saj vsebujejo veliko smole in lignina, ki pri gorenju sproščata več toplote kot celuloza. Vendar imajo bistveno nižjo gostoto: prostorninski meter smreke je precej lažji od prostorninskega metra bukve. Zato v enem prm dobite manj lesne mase in opazno manj energije: okoli 1.400 kWh/prm pri smreki v primerjavi z 2.100 kWh/prm pri bukvi.
Najboljša izbira za kamin
Ti dve vrsti predstavljata najboljšo izbiro za kamine. Imata visoko gostoto in kalorično vrednost, gorita mirno s svetlim plamenom ter sproščata enakomerno toploto brez prekomernega iskrenja.
Najdaljše gorenje in žerjavica
Oba ponujata izjemno dolgo časovno izgorevanje in ustvarjata kakovostno žerjavico. Hrast pri gorenju sprošča specifične kisline (tanine), zato za popolno izgorevanje zahteva višjo temperaturo in daljši čas sušenja na prostem, pogosto več kot dve leti.
Lep plamen, skoraj brez iskrenja
Breza je cenjena predvsem zaradi visoke estetske in fizikalne vrednosti gorenja. Gori z mirnim, svetlim in pogosto modrikastim plamenom ter pri tem praktično ne iskri, kar preprečuje sajenje stekla pri zaprtih kaminih. Njeno lubje vsebuje veliko naravnih olj, zato se hitro vname in je izjemno uporabno za začetno netenje ognja.
Kljub dobri kalorični vrednosti pa breza zahteva skrbno skladiščenje: če ni hitro razcepljena, zaščitena pred padavinami in izpostavljena prepihu, zelo hitro začne trohneti in drastično izgubi svojo energijsko vrednost.
Za ambient in prijeten vonj
Les češnje in drugih trdih sadnih vrst sodi v višji razred drv za ustvarjanje ambienta. Ima visoko gostoto in oddaja dolgotrajno, enakomerno toploto, pri tem pa ne ustvarja veliko pepela. Njena najizrazitejša lastnost je sproščanje prijetnega, rahlo sladkastega vonja med izgorevanjem.
Ker je sadnega lesa običajno manj na voljo, se češnjo smiselno uporablja kot dodatek oziroma se jo meša z osnovnimi vrstami drv (hrast, jesen, bukev) za boljši vonj in vizualno izkušnjo v bivalnem prostoru.
Samo za netenje
Mehak les iglavcev, kot sta smreka in bor, vsebuje veliko smole in ima nižjo gostoto. Zaradi hitrega izgorevanja, nižje energetske vrednosti in močnega iskrenja ni primeren za glavno kurjavo, je pa zaradi hitrega vžiga uporaben za netenje začetnega ognja.
Povejte, kaj potrebujete, in lokalni ponudnik vas pokliče s ponudbo.
Oddaj povpraševanjeUporaba lesa z vlažnostjo pod 20 % je fizikalna nujnost. Moker les med gorenjem porabi večino ustvarjene energije za izhlapevanje lastne vode, kar drastično zniža temperaturo v kaminu. Posledica sta povečano dimljenje in hitrejše nabiranje vnetljivega kreozota na stenah dimnika.
Vse vrednosti v tabeli veljajo za les, posušen na približno 20 % vlažnosti. Sveže podrt les ima lahko tudi do 50 % vode. Takrat ogenj velik del energije porabi samo za to, da vodo spremeni v paro. Pri 50 % vlažnosti kurilna vrednost bukve pade s 4,0 na le še okoli 2,0 kWh/kg. Tak les ne greje prostora, temveč »kuha« samega sebe, ob tem pa močno dimi in uničuje dimnik.
Na prostorninski meter (prm) največ energije dajo gaber (okoli 2.200 kWh/prm), bukev, hrast in jesen (okoli 2.100 kWh/prm). Smreka da le okoli 1.400 kWh/prm.
Bukev in jesen: gorita mirno s svetlim plamenom, enakomerno grejeta in ne iskrita prekomerno. Breza skoraj ne iskri in ne saja stekla, češnja pa doda prijeten vonj.
Les z vlažnostjo nad 20 % porabi velik del energije za izhlapevanje vode. Pri 50 % vlage ima bukev le še okoli 2,0 kWh/kg namesto 4,0 kWh/kg, ogenj se dimi, v dimniku pa se nabira vnetljiv kreozot.
Ne za glavno kurjavo. Smreka in bor imata nizko gostoto, hitro zgorita in močno iskrita. Uporabna sta za netenje ognja.
Preverimo, kdo ima res suha drva za to kurilno sezono, in vas povežemo z lokalnim ponudnikom. Brez registracije.
Oddaj povpraševanje